Kaj morate vedeti
Ob klicu na 112 mirno povejte, kdo kliče, kaj se je zgodilo, kje in kdaj se je zgodilo, koliko ljudi je prizadetih, kakšne so okoliščine ter kakšno pomoč potrebujete. Ostani na zvezi in sledi vprašanjem operaterja.
Če potrebujete nujno pomoč gasilcev, nujno medicinsko pomoč, reševalce ali policijo, pokličite 112. Najpomembnejše je, da najprej poskrbite za lastno varnost, nato pa odgovorite na kratka vprašanja operaterja. Kaj povedati ob klicu na 112 ni stvar popolnega nastopa: povejte, kdo kliče, kaj se je zgodilo, kje ste, koliko ljudi potrebuje pomoč in kakšna pomoč je potrebna. Če ne poznate vseh podatkov, povejte to jasno in ostanite na zvezi, dokler operater ne pove drugače.
Kaj povedati ob klicu na 112: osem podatkov po vrsti
Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje navaja osem ključnih podatkov. Ni jih treba povedati kot naučen govor; uporabite jih kot zaporedje, ki pomaga operaterju hitro razumeti položaj. Najprej povejte svoje ime ali vsaj, da ste priča. Nato na kratko opišite dogodek: na primer požar, padec, prometno nesrečo, nenadno bolezen, iztekanje snovi ali drugo neposredno nevarnost. Takoj za tem povejte kraj. Ulica in hišna številka sta koristni, vendar ju dopolnite z naseljem, smerjo vožnje, nadstropjem, vhodom, potjo, bližnjo oznako ali drugim jasnim orientirjem.
- Kdo kliče: ime, če ga lahko poveste, in ali ste udeleženec ali priča.
- Kaj se je zgodilo: en stavek o vrsti nesreče ali ogroženosti.
- Kje se je zgodilo: čim natančnejši kraj in varen dostop do njega.
- Kdaj se je zgodilo: zdaj, pred nekaj minutami ali prej, če to veste.
- Koliko ljudi je prizadetih: podajte približno število, če ga ne morete natančno oceniti.
- Kakšne so poškodbe ali nevarnost: opišite samo opaženo, brez ugibanja o diagnozi.
- Kakšne so okoliščine: na primer dim, promet, nevarna snov, poškodovana napeljava ali nevaren teren.
- Kakšno pomoč potrebujete: povejte, ali potrebujete reševalce, gasilce, policijo ali drugo reševalno službo.
Kako ostati uporaben, ko ste pod pritiskom?
Ob stresu je običajno, da govorimo hitro ali preskočimo pomemben podatek. Pred klicem naredite kratek premor in poglejte okoli sebe: ali ste na varnem pred prometom, ognjem, dimom, elektriko, vodo ali nasiljem? Če niste, se ne izpostavljajte dodatni nevarnosti samo zato, da bi zbrali podrobnosti. Operaterju povejte, da je kraj nevaren, in sledite njegovim navodilom. Telefon dajte na zvočnik le, če vam to pomaga ostati varen in razumeti vprašanja.
Dober opis kraja je pogosto uporabnejši od ugibanja o poškodbi. Pri cesti navedite smer vožnje, najbližji izvoz, oznako kilometra, kraj ali prepoznaven objekt. V stavbi povejte naslov, vhod, nadstropje in številko stanovanja, če jo poznate. Na poti ali v naravi ne iščite znamenitosti na pamet: povejte zadnje zanesljivo znano izhodišče, smer, vidne označbe in morebitne koordinate, če jih že imate. Če vas je več, naj ena oseba govori z 112, druga pa naj varno usmerja pomoč ali spremlja stanje ponesrečenca.
Ali 112 pokličem tudi, ko sem v drugi državi EU?
Da. Evropska komisija pojasnjuje, da je 112 enotna evropska številka za klic v sili, dosegljiva brezplačno s stacionarnega ali mobilnega telefona po vsej EU. To je uporabno na poti, ker si ni treba zapomniti druge številke za vsako državo. Organizacija služb in jezikovna podpora se razlikujeta med državami, zato v tujini takoj povejte, v kateri državi ste, kje približno ste in v katerem jeziku lahko komunicirate. Ne domnevajte, da bo operater govoril slovensko; preprost angleški opis kraja in dogodka je lahko praktičen rezervni načrt.
Številka 112 ni splošna informacijska služba. Pokličite ob resnični nujni nevarnosti ali kadar potrebujete hitro pomoč pristojnih služb. Namerna zloraba lahko zasede operaterja, ki ga potrebuje nekdo drug. Za nenujna vprašanja poiščite ustrezno ambulanto, občino, upravljavca ali drug pristojen kontakt. Če pa obstaja neposredna nevarnost za življenje, zdravje, okolje ali premoženje, ne odlašajte s klicem samo zato, ker niste prepričani o vsaki podrobnosti.
Katere informacije pripravim, če pošiljam SMS?
V Sloveniji je besedilni klic v sili SMS namenjen predvsem gluhim in naglušnim osebam. V sporočilo napišite, kaj se je zgodilo, katero vrsto pomoči potrebujete in kje ste. Pred pošiljanjem preverite, ali ste zapisali najpomembnejši podatek: lokacijo. Po prejetem odgovoru spremljajte telefon, saj lahko operater postavi dodatna vprašanja. SMS ni bližnjica za položaj, v katerem lahko varno govorite in je glasovni klic boljši; izberite način, ki najhitreje in najjasneje prinese potrebne podatke.
Domači mini načrt: vadba brez lažnega alarma
Uporaben domači dogovor ne pomeni, da vadite klic na pravi številki. Namesto tega si z družino napišite kartico z naslovom doma, številko stanovanja, vhodom in dvema bližnjima orientirjema. Pogovorite se, kje jo hranite in kdo lahko preveri podatke, če odrasla oseba ne more govoriti. Pri otrocih vadite izmišljeni primer brez dejanskega klica: kdo kliče, kaj se je zgodilo, kje ste in komu naj povedo, da potrebujejo pomoč. Cilj ni strah, temveč jasen vrstni red.
Enako koristno je, da za domače naprave in pogoste nevarnosti vnaprej poznate varne prve korake. Če zaznate dim ali požar, se ne vračajte po stvari; izberite varen umik in nato kličite. Če opazite poškodovano električno napeljavo ali nevarno snov, se ji ne približujte, ampak operaterju opišite, kaj vidite. Za širšo pripravljenost doma preberite tudi DAES vodnik o pripravi doma na poplavo in seznam za komplet ob izpadu elektrike. Pri digitalnih nevarnostih pa pomaga ločiti nujni odziv od spletne goljufije; začnite z DAES prispevkom o prevari po telefonu.
Tri vprašanja pred klicem
- Sem jaz in okolica trenutno na varnem? Če ne, se najprej umaknite na varno, če je to mogoče.
- Kje točno sem? Povejte zanesljiv naslov ali najboljši orientir, ne ugibajte.
- Kaj je najnujnejša pomoč? Povejte, kaj vidite in katere službe potrebujete.
Omejitev: operater ne more nadomestiti varnega ravnanja na kraju
Ta seznam je pomoč za jasen pogovor, ne navodilo za reševanje na nevarnem kraju in ne medicinski nasvet. Ne premikajte poškodovane osebe, ne vstopajte v dim, vodo, promet ali območje z nevarnimi snovmi, če bi s tem povečali nevarnost. Povejte, kaj ste dejansko opazili, ter sledite navodilom operaterja in služb na kraju. Če povezava prekine, ponovno pokličite, ko je to varno.
Viri in nadaljnje branje
- GOV.SI: Klici v sili – slovenska pravila za klic in SMS na 112.
- Evropska komisija: 112 – EU emergency phone number – evropska razpoložljivost številke 112.
- Your Europe: Emergencies – potovalni kontekst in dostop do služb v EU.