EU AI Act od avgusta 2026: kaj morajo vedeti uporabniki in podjetja

Kaj se je začelo uporabljati 2. avgusta 2026, kdo mora označevati AI vsebine in katere podrobnosti je treba preveriti pri viru.

Kratek odgovor

Kaj morate vedeti

Od 2. avgusta 2026 se uporabljajo tudi pravila preglednosti iz 50. člena Akta EU o umetni inteligenci. Ponudniki nekaterih generativnih sistemov morajo omogočiti strojno zaznavne oznake, uporabniki sistemov pa morajo v določenih primerih razkriti globoke ponaredke in določena besedila v javnem interesu.

EU AI Act 2026: kaj morate vedeti

EU AI Act 2026 se uporablja postopno, zato je treba pri vsaki obveznosti preveriti njen datum začetka in uradni vir.

Preglednost od 2. avgusta 2026

Kaj je najpomembnejše

  • Pravila preglednosti iz 50. člena Akta EU o umetni inteligenci se uporabljajo od 2. avgusta 2026.
  • Obveznosti ponudnika generativnega sistema niso iste kot obveznosti podjetja ali osebe, ki sistem uporablja.
  • Globoki ponaredki in nekatere AI-vsebine v javnem interesu zahtevajo razkritje, vendar uredba pozna pogoje in izjeme.

Akt EU o umetni inteligenci ni eno pravilo, ki se je v celoti začelo uporabljati na isti dan. Uredba ima časovnico. Za založnike, ustvarjalce, ponudnike generativnih sistemov in podjetja, ki uporabljajo AI pri komunikaciji, je 2. avgust 2026 posebej pomemben zaradi pravil preglednosti v 50. členu.

Ta članek je splošna razlaga javno objavljene uredbe in smernic Evropske komisije, preverjena 21. avgusta 2026. Ni pravno mnenje. Pri konkretni kampanji, izdelku, zaposlitveni odločitvi ali regulirani dejavnosti je treba pregledati dejansko vlogo organizacije, vrsto sistema in veljavno besedilo.

Velik del zmede nastane, ker se vse organizacije imenujejo »uporabniki AI«. Uredba pa ločuje vloge. Poenostavljeno je ponudnik tisti, ki razvije ali pod svojim imenom daje sistem na trg, uvajalec oziroma deployer pa sistem uporablja v svoji dejavnosti. Ista organizacija je lahko pri enem sistemu uporabnik, pri drugem pa ponudnik.

Vprašanje Tipična odgovornost
Kdo omogoča generiranje slike, zvoka, videa ali besedila? Ponudnik mora pri vsebinah, ki jih ureja 50. člen, zagotoviti strojno berljivo označevanje oziroma zaznavnost v zahtevanem obsegu.
Kdo objavi globoki ponaredek? Uvajalec mora praviloma razkriti, da je bila vsebina umetno ustvarjena ali prirejena.
Kdo objavi AI-besedilo o zadevi javnega interesa? Uvajalec ima lahko obveznost razkritja, razen kadar velja določen pogoj, na primer človeški pregled ali uredniška odgovornost po uredbi.
Kdo uporablja preprost AI-osnutek za interno e-pošto? To ni samodejno enako javni objavi globokega ponaredka; presoja je odvisna od vsebine, konteksta in vloge.

Kaj mora narediti ponudnik generativnega sistema

Člen 50 določa, da morajo ponudniki sistemov, ki ustvarjajo sintetične zvočne, slikovne, video ali besedilne vsebine, zagotoviti, da so izhodi označeni v strojno berljivi obliki in zaznavni kot umetno ustvarjeni ali prirejeni. Tehnične rešitve morajo biti učinkovite, interoperabilne, robustne in zanesljive, kolikor je to tehnično izvedljivo, ob upoštevanju posebnosti vsebine, stroškov in splošno priznanega stanja tehnike.

To je predvsem obveznost v zasnovi in izhodu sistema. Vidna oznaka na spletni strani je povezana, vendar ni nujno ista tehnična plast. Podjetje, ki vsebino objavi, zato ne sme domnevati, da je z uporabo določenega orodja že opravilo vse svoje obveznosti.

Kaj velja za globoke ponaredke

Uvajalci sistema, ki ustvarja ali prireja slikovno, zvočno ali video vsebino, ki pomeni globoki ponaredek, morajo razkriti, da je bila vsebina umetno ustvarjena ali prirejena. Pri očitno umetniških, ustvarjalnih, satiričnih ali podobnih delih uredba omogoča razkritje na način, ki ne ovira prikaza ali uživanja dela, vendar mora ostati ustrezno.

Kaj velja za besedilo v javnem interesu

Posebna določba zajema AI-generirano ali prirejeno besedilo, objavljeno z namenom obveščanja javnosti o zadevah javnega interesa. Uredba pozna izjemo, kadar je vsebina prestala človeški pregled ali uredniški nadzor in kadar fizična ali pravna oseba nosi uredniško odgovornost za objavo.

Izjeme ne smemo spremeniti v izgovor. »Človek je kliknil objavi« ni nujno kakovosten uredniški pregled. Organizacija mora znati pokazati proces: kdo je preveril trditve, katere vire je uporabil, kaj je spremenil in kdo odgovarja za končni izdelek.

Ključni datum

2. 8. 2026

Evropska komisija ta datum navaja za začetek uporabe novih pravil preglednosti. Organizacije naj preverijo tudi nacionalni nadzor, kodekse, posodobljene smernice in svoje pogodbene obveznosti.

Praktični kontrolni seznam za podjetje

  1. Popišite uporabo. Katera orodja ustvarjajo besedilo, slike, zvok ali video in kje se izhod objavi?
  2. Določite vlogo. Ste samo uvajalec ali sistem ponujate pod svojim imenom?
  3. Razvrstite vsebino. Ali gre za globoki ponaredek, javni interes, oglas, umetniško delo ali notranji osnutek?
  4. Ohranite provenance. Ne odstranjujte tehničnih oznak brez razloga; shranite podatke o orodju, datumu in postopku.
  5. Določite vidno oznako. Bralec naj razume materialno vlogo AI brez lovljenja informacij v drobnem tisku.
  6. Vzpostavite pravi pregled. Za javno pomembne trditve preverite vire, kontekst in posledice.
  7. Zabeležite odgovornost. Imejte lastnika procesa, popravek in revizijsko sled.

Kaj to pomeni za DAES

DAES poleg minimalne pravne presoje uporablja uredniški standard: materialna uporaba AI se zabeleži, javno pomembne trditve se preverijo pri viru, AI-generirane slike dobijo podatek o izvoru, partnerske vsebine pa ločeno razkritje. Namen ni stigmatizirati orodja, temveč ohraniti jasno odgovornost za vsebino.

Za presojo slik preberite kako prepoznati AI-generirano sliko in kdaj tega ni mogoče vedeti. Več postopkov za preverjanje najdete v rubriki Digitalno in varnost.

 

Preverjanje

Primarni in uradni viri

  1. eur-lex.europa.eu
  2. digital-strategy.ec.europa.eu
  3. digital-strategy.ec.europa.eu