Kaj morate vedeti
Poročila, objavljena leta 2026, kažejo, da je kakovost življenja v Sloveniji primerjalno visoka. Prebivalci so zadovoljstvo z življenjem leta 2025 ocenili s 7,6 od 10, huda materialna prikrajšanost pa je redka. Največji pritiski so rast relativne revščine in stanovanjskih cen, nizko širše zaupanje, čakalne dobe ter staranje prebivalstva.
Podatki brez olepševanja
Kakovost življenja v Sloveniji 2026 v treh stavkih
- Prebivalci so zadovoljstvo z življenjem leta 2025 ocenili s 7,6 od 10, odnose pa z 8,6.
- Huda materialna prikrajšanost ostaja redka, toda relativna revščina, stanovanjske cene in finančni pritisk gospodinjstev so se povečali.
- Slovenija ima dobre zdravstvene izide in močno osebno oporo, šibkejši pa so dostop do oskrbe, širše družbeno zaupanje, mobilnost in dolgoročna demografska odpornost.
Kakovost življenja v Sloveniji 2026 je primerjalno visoka, vendar ni enodimenzionalna. Novi podatki SURS, UMAR in OECD kažejo dvotirno sliko: zadovoljstvo, odnosi, zaposlenost in nekateri zdravstveni izidi so dobri, medtem ko stanovanja, relativna revščina, zaupanje, čakalne dobe in staranje prebivalstva povečujejo pritisk na prihodnjo blaginjo.
Oznaka »2026« v tem članku pomeni leto pregleda in objave virov, ne referenčnega leta vseh meritev. Večina podatkov opisuje leto 2025, nekateri dohodkovni kazalniki temeljijo na dohodkih iz 2024, zdravstveni kazalniki imajo še starejše referenčno leto, podatki o stanovanjih pa segajo v prvo četrtletje 2026. Pri vsaki ugotovitvi zato navajamo, kaj številka meri in česa iz nje ni mogoče sklepati.
Kako smo ocenili kakovost življenja v Sloveniji 2026
DAES ni ustvaril novega navidezno natančnega indeksa. Kazalnike smo razporedili v dve vprašanji: kako ljudje živijo danes in kako odporna je ta kakovost za jutri. Spodnja matrika je naša uredniška razlaga navedenih uradnih podatkov, ne uradna lestvica SURS ali UMAR.
| Raven | Kar deluje | Kjer narašča pritisk |
|---|---|---|
| Življenje danes | Zadovoljstvo, osebni odnosi, nizka huda prikrajšanost in zaposlenost. | Finance gospodinjstev, relativna revščina, stanovanja in dostop do zdravstva. |
| Odpornost jutri | Zdrava leta življenja, socialna opora in kakovost zelenega okolja. | Širše zaupanje, avtomobilska odvisnost, regionalne razlike in staranje. |
1. Zadovoljstvo je visoko, vendar je leta 2025 rahlo upadlo
Življenjski pogoji 2025
7,6 / 10
Povprečna ocena zadovoljstva z življenjem je bila za 0,1 točke nižja kot leto prej. Medosebni odnosi so dobili 8,6, finančno stanje pa 6,8.
Visoka osebna ocena življenja je pomembna, ker zajame izkušnjo, ki je dohodek sam ne more. OECD je v poročilu, objavljenem januarja 2026, navedel, da je bila Slovenija z oceno 7,7 v letu 2024 tretja med 29 primerjanimi evropskimi državami. Vendar ocen iz različnih raziskav ni pošteno neposredno mešati: metode, lestvice in vzorci se lahko razlikujejo.
2. Visoko zadovoljstvo ne pomeni lahkega preživetja meseca
Le 23 odstotkov gospodinjstev je leta 2025 ocenilo, da mesec s svojimi dohodki preživi lahko ali zelo lahko, dve odstotni točki manj kot leto prej. To ni protislovje. Ljudje lahko dobro ocenjujejo odnose, okolje in življenje kot celoto, hkrati pa občutijo pritisk pri tekočih stroških.
Ta razlika je tudi opozorilo pri branju povprečij: dobra nacionalna ocena ne pomeni, da ima vsaka dohodkovna, starostna ali regionalna skupina enako izkušnjo.
3. Relativna revščina je narasla, huda prikrajšanost pa ostaja redka
| Kazalnik | Rezultat | Kaj pomeni |
|---|---|---|
| Tveganje revščine | 14,3 % oziroma približno 298.000 oseb | Za 1,1 odstotne točke več kot leto prej. |
| Prag za eno osebo | 1.021 € mesečno | Relativni dohodkovni prag, ne cena osnovnih potreb. |
| Tveganje socialne izključenosti | 15,5 % oziroma približno 324.000 oseb | Širši sestavljeni kazalnik. |
| Resna materialna in socialna prikrajšanost | 1,9 % oziroma približno 39.000 oseb | Redkejša, vendar ne zanemarljiva stiska. |
Stopnja tveganja revščine je relativna: meri dohodek glede na porazdelitev v Sloveniji in pri objavi za 2025 večinoma uporablja dohodke iz leta 2024. Ne meri absolutne revščine in ne vključuje oseb v nekaterih skupinskih gospodinjstvih, na primer domovih za starejše. Iz rasti kazalnika zato ne smemo brez dodatnih podatkov sklepati o vseh oblikah stiske.
4. Stanovanja so najmočnejši trenutni pritisk
Cene stanovanjskih nepremičnin so bile v prvem četrtletju 2026 medletno višje za 9,3 odstotka; v celotnem letu 2025 so zrasle za 7,4 odstotka. To je močan cenovni signal, vendar rast cen ni enaka celoviti dostopnosti stanovanj. Za pošteno oceno potrebujemo še dohodke, najemnine, obrestne mere, ponudbo in regionalne razlike.
Energetsko revnih je bilo leta 2025 6,8 odstotka gospodinjstev — približno 59.000 gospodinjstev oziroma 100.000 prebivalcev. Regionalni razpon je bil velik: od 3,7 odstotka na Gorenjskem do 12,3 odstotka v Zasavju. Nacionalno povprečje zato prikrije zelo različne lokalne razmere.
5. Trg dela ostaja močan, a se je nekoliko ohladil
Med 20- in 64-letniki je bilo leta 2025 delovno aktivnih 78,3 odstotka prebivalcev. Anketna brezposelnost je znašala 3,9 odstotka, leto prej 3,7 odstotka. Pri ženskah je bila 4,2-odstotna, pri moških 3,6-odstotna.
Močan trg dela podpira materialno varnost, vendar skupna stopnja ne pokaže kakovosti zaposlitev, plač, neprostovoljnega krajšega delovnega časa ali razlik med regijami. Vzhodna in zahodna Slovenija sta tudi pri delovni aktivnosti ostali različni.
6. Zdravstveni izidi so dobri, dostop pa ostaja šibka točka
Za referenčno leto 2023 je UMAR navedel 64,6 zdravega leta življenja ob rojstvu za moške in 68,8 za ženske; primerljivi povprečji EU sta bili 62,8 in 63,3. To je ugoden izid, vendar ne pomeni, da je dostop do oskrbe brez težav.
Neizpolnjene potrebe po zdravstveni oskrbi so se leta 2025 zmanjšale na 2,6 odstotka, a so ostale nad povprečjem EU, predvsem zaradi čakalnih dob. Med gospodinjstvi, ki so uporabljala zdravstvene storitve, jih je 14 odstotkov poročalo, da so plačila zanje pomenila večje ali manjše finančno breme. Dobre zdravstvene izide in dostopnost storitev je zato treba ocenjevati ločeno.
7. Osebna opora je močna, širše zaupanje pa šibko
Devet od desetih anketiranih ima vsaj eno osebo, s katero se lahko pogovarja o osebnih zadevah. Hkrati je povprečna ocena medosebnega zaupanja leta 2025 padla na 4,18 od 10; primerljivi podatki Eurostata za 2024 so za Slovenijo pokazali 4,6 in za EU 5,8.
To je eden najpomembnejših navideznih paradoksov: ljudje imajo močne bližnje odnose, precej manj pa zaupajo neznancem in širšemu družbenemu okolju. Kazalnika merita različni ravni socialne povezanosti in se zato ne izključujeta.
8. Zelene površine so cenjene, mobilnost pa ostaja avtomobilska
Zadovoljstvo z javnimi zelenimi površinami je bilo leta 2025 ocenjeno z 8,2 od 10. Toda za običajne poti je avtomobil najpogosteje uporabljalo 76 odstotkov oseb; javni prevoz 10 odstotkov, hojo 9 odstotkov, kolo ali skiro pa 4 odstotke.
Leta 2024 je imelo le 65,5 odstotka prebivalcev postajališče javnega prevoza v oddaljenosti do kilometra in z ustrezno frekvenco. Kakovost naravnega okolja torej ne odpravi vsakodnevne odvisnosti od avtomobila, posebno zunaj najbolje povezanih območij.
Kaj o prihodnji kakovosti pove staranje prebivalstva
Projekcija EUROPOP2025 predvideva povečanje deleža starejših od 65 let z nekaj več kot 22 odstotkov v začetnem letu 2025 na 24,2 odstotka leta 2030 in 30,3 odstotka leta 2050. To je scenarij, ne gotova napoved. Kljub temu jasno pokaže, zakaj moramo sedanjo blaginjo ocenjevati skupaj z vzdržnostjo zdravstva, dolgotrajne oskrbe, pokojnin, stanovanj in mobilnosti.
Pošten sklep: visoka raven, a več opozorilnih smeri
Najkrajši pošten odgovor je: v Sloveniji se po številnih kazalnikih živi dobro, vendar se del pritiskov krepi. Zadovoljstvo, odnosi, zaposlenost, nizka huda prikrajšanost in zdrava leta življenja so močne strani. Relativna revščina, stanovanjske cene, dostop do zdravstva, nizko širše zaupanje, avtomobilska odvisnost in staranje pa kažejo, da visoka kakovost danes še ni samodejno zagotovilo za jutri.
Za pravilno razumevanje odstotkov in razlik med raziskavami uporabite vodič kako pravilno brati ankete in odstotke. Nadaljnje podatkovne razlage bomo povezovali v rubriki Slovenija v podatkih.